Raziskave o meditaciji pri otrocih kažejo, da ima praksa pozitivne učinke na njihovo duševno in telesno počutje. Med najpogosteje preučenimi oblikami meditacije pri otrocih so čuječnost (angl. mindfulness), globoko dihanje in vodenje meditacije. Tukaj je nekaj ključnih ugotovitev raziskav:
1. Izboljšanje pozornosti in osredotočenosti
Meditacija pomaga otrokom izboljšati njihovo sposobnost pozornosti. Raziskave kažejo, da tehnike čuječnosti spodbujajo boljše upravljanje z impulzi, izboljšujejo zmožnost koncentracije in omogočajo boljše soočanje s kognitivnimi izzivi v šolskem okolju.
2. Zmanjšanje stresa in tesnobe
Otroci, ki prakticirajo meditacijo, pogosto poročajo o zmanjšanju stresa in tesnobe. Vedenjske raziskave so pokazale, da redna meditacija zmanjšuje simptome tesnobnosti, socialne anksioznosti in depresije pri otrocih, saj jim pomaga bolj zavestno nadzorovati svoje misli in čustva.
3. Boljša čustvena regulacija
Meditacija otrokom pomaga, da se bolj zavestno soočajo s svojimi čustvi, kar vodi v boljše obvladovanje jeze, frustracije in strahu. Z izboljšano čustveno regulacijo so otroci manj nagnjeni k nenadzorovanim čustvenim izbruhom in lažje prepoznajo svoje občutke.
4. Izboljšanje socialnih veščin
Nekatere raziskave nakazujejo, da meditacija, še posebej čuječnost, izboljšuje socialne veščine otrok. Postanejo bolj empatični, bolj pozorni na čustva drugih in bolj sposobni reševati konflikte na miren način. Meditacija tako pomaga pri gradnji boljših medosebnih odnosov.
5. Spodbujanje boljšega spanca
Raziskave kažejo tudi, da meditacija pri otrocih lahko izboljša kakovost spanca. Praksa sprošča telo in um, kar pripomore k hitrejšemu uspavanju in mirnejšemu spancu, še posebej pri otrocih, ki imajo težave z nemirom ali nespečnostjo.
6. Dolgotrajni vplivi na možgane
Nekatere nevroznanstvene raziskave so pokazale, da ima meditacija lahko dolgotrajen vpliv na razvoj otroških možganov. Čuječnost in meditativne tehnike vplivajo na področja možganov, povezana z nadzorom čustev in pozornostjo. To pomeni, da lahko meditacija dolgoročno spodbuja boljše kognitivne in emocionalne sposobnosti.
Primeri raziskav:
-
2015 raziskava na Univerzi Harvard je pokazala, da so otroci, ki so vadili čuječnost, poročali o večji osredotočenosti, manjši tesnobi in boljšem akademskem uspehu.
-
2014 raziskava je vključevala 300 otrok v starosti 7–11 let, kjer je bilo dokazano, da meditacija zmanjšuje simptome hiperaktivnosti in motenj pozornosti.
