Raziskave o zadovoljstvu z življenjem na globalni ravni kažejo, da se stopnje zadovoljstva razlikujejo med regijami, državami in celo znotraj držav. Razlike so posledica različnih dejavnikov, vključno z gospodarskimi pogoji, kakovostjo življenja, dostopom do zdravstva, izobraževanja in družbenih vrednot. Nekatere glavne ugotovitve iz študij in poročil, kot sta World Happiness Report in Gallup World Poll, vključujejo naslednje:
1. Severna Evropa:
Države, kot so Finska, Danska, Švedska in Norveška, običajno zasedajo najvišja mesta na lestvicah zadovoljstva z življenjem. Ti narodi imajo visoko kakovost življenja, močne socialne varnostne mreže, nizko stopnjo neenakosti in visok občutek zaupanja v institucije.
V teh državah je poudarek na družbeni koheziji, ravnotežju med delom in prostim časom ter dobrem dostopu do izobraževanja in zdravstva, kar pomembno prispeva k zadovoljstvu z življenjem.
2. Zahodna Evropa in Severna Amerika:
Države, kot so Švica, Nizozemska, Kanada, Nemčija in Združene države Amerike, prav tako dosegajo visoke stopnje zadovoljstva z življenjem, čeprav je v ZDA opaziti večjo neenakost in stres zaradi hitrega življenjskega tempa.
Kljub gospodarski blaginji so v ZDA nekoliko nižje ocene zadovoljstva z življenjem v primerjavi z državami Skandinavije, deloma zaradi večje ekonomske neenakosti in višje stopnje negotovosti glede zdravstvenega varstva in izobraževanja.
3. Latinska Amerika:
Presenetljivo je, da številne latinskoameriške države, kot so Kostarika, Čile, Panama in Urugvaj, dosegajo visoke ocene zadovoljstva, kljub nižjim dohodkom v primerjavi z zahodnimi državami.
Glavni dejavniki so močne družinske vezi, bogato družabno življenje in kulturna pomembnost medosebnih odnosov, kar prispeva k subjektivnemu blagostanju, ne glede na nižji življenjski standard.
4. Azija:
Vzhodna Azija: Države, kot so Japonska, Južna Koreja in Kitajska, se na lestvicah sreče običajno uvrščajo nekoliko nižje, kljub visoki gospodarski rasti in blaginji. Vpliv kulture, ki postavlja visok poudarek na uspeh, disciplino in družbeni pritisk, zmanjšuje občutek zadovoljstva. Visoka pričakovanja glede dela in uspeha prispevajo k stresu in manjšemu občutku sreče.
Jugovzhodna Azija:
Singapur in Tajska dosegata višje ocene v primerjavi z drugimi azijskimi državami, zlasti zaradi visoke kakovosti življenja v Singapurju in večje družbene povezanosti v nekaterih državah.
5. Afrika:
Večina afriških držav, zlasti podsaharske Afrike, se na lestvicah sreče uvršča nižje. To je pogosto posledica revščine, pomanjkanja dostopa do osnovnih storitev, kot so zdravstvo in izobraževanje, ter politične nestabilnosti. Vendar pa tudi znotraj Afrike obstajajo izjeme – na primer, Mauricijus dosega relativno visoke stopnje zadovoljstva z življenjem zaradi stabilnosti in gospodarskega napredka.
Kljub težkim življenjskim pogojem mnoge afriške države poročajo o visokem občutku skupnosti in medsebojni podpori, kar delno kompenzira slabše ekonomske kazalnike.
6. Bližnji vzhod:
Združeni arabski emirati in Katar so med najbogatejšimi državami na svetu in dosegajo višje stopnje zadovoljstva z življenjem, predvsem zaradi visokega standarda, varnosti in dobre infrastrukture.
Po drugi strani pa države, kot so Sirija, Jemen in Irak, ki so prizadete zaradi vojn in političnih nestabilnosti, dosegajo izjemno nizke ocene glede zadovoljstva z življenjem.
7. Vzhodna Evropa in postsovjetske države:
Države, kot so Rusija, Ukrajina in nekatere druge vzhodnoevropske države, so pogosto na nižjih mestih na lestvicah sreče. Glavni dejavniki so politična negotovost, nižja kakovost življenja, slaba zdravstvena oskrba in visoka stopnja korupcije.
Po drugi strani pa nekatere države, kot je Češka ali Slovenija, dosegajo višje ocene zadovoljstva zaradi stabilnejših institucij in boljše socialne varnosti.
Za konec …
Stopnja zadovoljstva z življenjem po svetu je močno odvisna od kombinacije dejavnikov, kot so gospodarski pogoji, družbeni odnosi, kultura in dostop do osnovnih storitev. Razvite države, zlasti v Severni Evropi, dosegajo najvišje stopnje sreče, medtem ko države, ki se soočajo z gospodarskimi težavami in politično nestabilnostjo, pogosto dosegajo nižje ocene. Kljub temu pa so družbeni odnosi in kulturni konteksti ključni pri oblikovanju občutka sreče, ne glede na ekonomsko blaginjo.
